Komisija kajo antizanismi hin jek komisija so hin tsundo pa svedosko parlamanti.
Komisija mote pherdavel ta džorjavel sarnipako latso buti kajo antisiganismi.
Komisijake hin ona jek operativ buti, so te tšérel anogviba džent kajo antizanismi ta jek buti hin pa te avel pe alsiba kajo antizaganismi.
Draba butide pa antizaganismi adal
Aro komisija hin ohta angleskere, jek džániboskero ta láveskero Thomas Hammarberg.
Komisijake hin nína jek sekritárija.
Komisija mote sar vaureha:
- Kokavel dzánibi pa antizaganismi ta tsetanes pe dóleha hahtavel te bohlavel ta fendavel efektivkanes dzánibi so hin,
- Identifirinela ta mahkarrakhila latše eksemplura ta tšeribi ta metodi te tšérel priśibosko buti kajo antizaganismi,
- Lela dieli aro sárenikano debati ta ta lel dieli aro disave formi pa sikjiba ta informasijakofrestiba,
- Lel dieli save butjako tšeribi saj komusija tšérel tavaj hahtavel te anouvel antizaganismi aro ofencialno administiriba ta skola,
- Vá angledžáben ta tšetavel dóla vollibi ta tšeribi so hin líjal pa disave aktori kana hin puchiba pa regerterija pálal romengo etnisko doch.Komisija sikavela pesko buti ka parlamentoske sistones 20 maj 2016, nebi mote nína phukavel sakho pahbreh pa pesko butjata ka parlamentoske. Komusijake hin jek bihinalo terdžojbe ka parlamentoske.
- Komisija kajo antizaganism avlo tšsuvimen it tiíja pe parlamentosko parnilin”Douva kálo ta bipindardo historija: parnilil pa síliba ta ldžariba pa romen télel 1900-džinjiba” Avlo presentimen aro mars 2014. Komusija hin nín alíjal sar buti te lel angle skolakolin pa parnilin.Skolakolin hin mienimen ka kenti kon džana aro utšo klasi.