I Komisia protiv o antiromanipa tano jekh komiteti so tano postavimo taro o švedikano rajipe/ vlada. I Komisia ka kompletirinel hem ka zojrakerel e društvoskoro uložibe protiv o antiromanipa. E komisia isi jekh operativnikani buti, odolea so direktno ka zaptinel o antiromanipa, hem i buti te šaj te anelpe predlogia protivmerenge protiv o antiromanipa.
Drabar panda bašo o antiromanipa akate
I Komisia saikerelape taro pandž členia, jekh eksperti hem o šerutno Thomas Hammarberg.
I Komisia ka :
- kjedel džanipa bašo antiromanipa hem dogovoribaja e nadležno akterencar te šaj te širinen hem te šukarkjeren o efekti taro o džanipa so več isi,
- identifirinen hem ka posredinen šukar misalia ko protivmere hem metodia te šaj te zaptinelpe hem te predupredinelpe o antiromanipa,
- deliunel ki opšto debata hem ka učestvuinel ko razno forme ko edukaciakere – hem ko informaciakere aktivitetia,
- ljel stavi ko savo uložiba i komisia ka sprovedinel ja ka doprinesinel te šaj te zapninel o antiromanipa ki javno uprava hem ki škola, hem te
- pratinel o buvlipa hem te khedel/sostavinel odola kontrole hem protivmere so ljiljepe taro razno akteria keda kjerelape lafi bašo e romengoro registririba sebepi olengoro etnikano koreno.
I Komisia protiv antiromanipa so postavindžape keda e rajakoro parno lil „ I kali hem i bipendžardi historia: parno lil bašo o nasilstvo hem o ladžakeripa e romen telo o 1900-šeliberš“ prezentirindžape ko mart 2014. E Komisia isto isi jekh odgovornost te ikaljel jekh lil ki skolakiri verzia taro akava parno lil. O lil ka usmerinelpe e pobare klasake ki fundalno /osnovno školakere sikljovutnenge.
I Komisia ka izložinel pli buti e rajake hemkasno ko 20 maj 2016, ama isto ka del izveštaj ple bučatar sako šov masek. E komisia isi jekh bizavisimo stavi prema o rajipe.